Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala.
Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.
Scenaristka Jasna Krljić Vreg, režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Zlatjan Čučkov.
Marko Kravos sodi med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce. Njegov književni opus je izredno bogat in raznolik, je dobitnik številnih priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada, italijanskih nacionalnih nagrad za pesništvo in Schwentnerjeva nagrade. V lanskem letu je postal vitez italijanske republike. Za svojo poezijo pesnik pravi, da v njej poskuša »združevati smeh in bridkoumno pamet; jedko sol in milino pomladnega zelenila.« Film prikazuje del te raznolikosti. Po eni strani utrinke iz njegovega vsakdana od obiska ribarnice in obiranja oljk v kriškem Strmecu do srečanj s prijatelji in obujanja spominov na mlada leta in njegovo dolgoletno urednikovanje pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Tu so tudi odlomki njegovih nastopov pred mladimi bralci in na literarnih večerih v Ljubljani in Trstu. Po drugi strani film ponuja vpoglede v pesnikovo ustvarjanje. Dogajanja med sabo povezujejo sprehodi po tržaških ulicah, pospremljeni z njegovimi pesmimi iz ciklusa Grem jaz takole s sprehajalnim korakom. Vsaka pesem gledalca popelje v novo poglavje iz pesnikovega življenja, globoko zaznamovanega z zavedanjem o pomenu jezika in lastnem pesniškem poslanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec Bernard Perme.
Scenarij: Ana Dular Radovan
Režija: Aleksandra Vokač.
Slovenski dan. V monoštrski gimnaziji so dijake spodbujali k učenju slovenskega jezika.
Mreža Alpe Jadran. Mladi iz štirih držav so se na srečanju spoznavali tudi s skrivnostmi lončarjenja.
Porabsko čebelarstvo. Ana Samu goji več kot petdeset čebeljih družin.
- május 5-e a nemzetközi szülésznő és bába nap (Újvidéki Televízió);
- nemzetközi veterán találkozó Szentgotthárdon (Lendvai Tévéstúdió);
- a népviselet napja (Drávatáj magazinműsor);
- preparált állatok állandó kiállítása (Erdélyi Magyar Televízió);
- már tart a kullancsszezon (Erdélyi Magyar Televízió);
- Zöld Zala vetélkedő (Keszthelyi Televízió);
- népszerűek az őstermelői piacok (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- Párhuzamok – A két Reismann: időszaki kiállítás (Szombathelyi Televízió);
- tanár-diák képző- és iparművészeti kiállítás (Újvidéki Televízió);
- orsós magnó múzeum (Keszthelyi Televízió).
Vsebina oddaje:
- 5. maj mednarodni dan babic in babičarjev (TV Novi Sad);
- mednarodno srečanje veteranov v Monoštru (TV studio Lendava);
- dan narodne noše (Magazinska oddaja Drávatáj);
- stalna razstava nagačenih živali (Transilvanska madžarska televizija);
- sezona klopov se je začela (Transilvanska madžarska televizija);
- tekmovanje Zelena Zalska županija (TV Keszthely);
- domače tržnice vse bolj priljubljene (Slovaški madžarski televizijski informativni portal);
- Vzporednice - Dva Reismanna: začasna razstava (TV Sombotel);
- likovna razstava učiteljice in dijakov (TV Novi Sad);
- muzej kolutnih magnetofonov (TV Keszthely).
Čeprav se Franzi Steffenova ponudba, da bi skupaj začela proizvodnjo jabolčnika, zdi mamljiva, ga zavrne. Zaradi Lucyjinega pregovarjanja nato za nasvet vpraša Borisa, ki pa ji odsvetuje posel.
Lucy in Bela skušata zbrati denar za ponija. V cirkusu zanj zahtevajo 2000 evrov.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt.
Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.
Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.
Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti - sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.
V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.
Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.
Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del.
V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Scenarij: Nina Cijan
Režija: Alma Lapajne.
6. del: Bomo živeli večno?
Iz laboratorijev po vsem svetu prihajajo novice o uspešnem pomlajevanju miši, glist in muh. Raziskovalci dosegajo izjemne rezultate. Živali živijo dlje in se bolj zdravo starajo. Je mogoče to prenesti tudi na človeka?
42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Petra Thurn.
7. del: Bomo res potovali na Mars?
Če lahko verjamemo Elonu Musku, bomo ljudje že kmalu živeli na Marsu. Toda kako stvarne so te napovedi? Mars je hladen planet, s tankim ozračjem iz CO2 in veliko kozmičnega sevanja. Od kod to navdušenje nad Marsom?
42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel.
18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del.
V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Robert po velikem razočaranju Evi ne more več pogledati v oči. Eva se boji, da to pomeni konec zanju. Ko se naslednji dan pojavi pri njej, Eva upa, da ji bo odpustil.
Franzi jasno pove Steffenu, da si želi z njim sodelovati le poslovno. Steffen pa noče več vložiti denarja, saj je njena neodločnost zanj znak, da je posel tvegan. A se Franzi ne preda. Ji bo vendarle uspelo prepričati Steffena?
Lucy in Bela še naprej mrzlično razmišljata, kje bi dobila 2000 evrov za ponija. Njuna zamisel, da bi s cirkuškim konjem izvajala trike v vasi, je le zmerno uspešna. Potrebujeta novo zamisel.
Michael se želi boriti za zakon z Natascho in jo spomni na stare čase in njuno močno medsebojno ljubezen. Vendar se njegov poskus izjalovi.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt.
navrtu@rtvslo.si.
ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Mirjana Momirovic.
Revni mladenič Michel se zaradi tatvine sredi noči zbudi v zaporu. Ko odkoraka skozi vrata, vstopi v čuden svet, v katerem so vsi ljudje izgubili spomin. Svoje velike ljubezni Juliette, zaradi katere je kradel svojemu delodajalcu in pristal v zaporu, ne more najti, saj je nihče ne pozna. Ko pa jo izsledi, doživi šok, saj je dekle tik pred poroko z vplivnim in nevarnim moškim.
Marcel Carné je bil eden od protagonistov francoskega poetičnega realizma, težnje, ki je bila močno prisotna v francoski kinematografiji po drugi svetovni vojni. Zgodbe filmov so se osredotočale na ljudi na družbenem robu, povečini so bile zastavljene tragično in fatalistično, začinjene z nostalgijo in grenkobo, pogosto so junaki-nje doživeli/e grenak ali tragičen konec. Film Juliette, ta skrajno nežna pravljica o nesmrtni ljubezni in družbenih krivicah, je primer poetičnega realizma, ki svoje značilne teme o neperspektivnosti družbe nagovarja v obliki pravljice ter s kontrastom med témo in pristopom doseže močen čustveni učinek.
Izvirni naslov: JULIETTE OU LA CLEF DES SONGES / Režija: Marcel Carné / Scenarij: Georges Neveux, Jacques Viot, Marcel Carné / Igrajo: Gérard Philipe, Suzanne Cloutier, Jean-Roger Caussimon.
THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021
Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa)
Režija: Matthias Hoene
V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella.
Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.
Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Žensko društvo Evangeličanka povezuje ženske iz vseh evangeličanskih cerkvenih občin. Kot pravijo v društvu, »skrbijo za duhovno, versko, solidarnostno in občečloveško rast ter dostojanstvo sleherne ženske«.
Kirtan pomeni slavljenje, petje in molitev ob glasbeni spremljavi. V skupnosti Bhakti Marga se na slavljenjih redno srečujejo širom po Sloveniji. Z našo kamero smo zabeležili srečanje v Ljubljani.
ozivalih@rtvslo.si.
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Monika, bodoča prva žena-pajek, si pred podvigom -vzpon na nebotičnik- na hitro zdravi vrtoglavico. Rudi se pred nevarnimi jakuzami zateče v fitnes, kjer ga prijazna Lili brez nadaljnjega skrije v solarij. Afera Debarovski se ugodno razplete: če bo Blisk objavil sliko Potočnikove priletne mame pri vezenju goblenov, bo njegova sestrična, Degenija Debarovski umaknila tožbo. Marta na kolegiju predstavi nove zaposlenim nove pogodbe za katere kolektiv takoj ugotovi, da vsebujejo absurdne klavzule. Začne se nežna romanca med Žigo Potočnikom in Lili, kraljico slovenskega fitnesa.
Vasi, raztresene po pobocˇjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enacˇeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija nacˇrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izkljucˇno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množicˇno izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zašcˇitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda.
Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.
Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.
Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.
Vsako soboto zvečer v oddaji Kaj dogaja? ekipa ustvarjalcev skozi ostro prizmo politične satire brez milosti v provokativnih skečih, vrhunskih imitacijah slovenskih in tujih znanih osebnosti, legendarnih glasbenih priredbah, intervjujih z zanimivimi gosti in drugih rednih rubrikah v formatu novičarske oddaje komentira aktualne dogodke tekočega tedna.
Skozi oddajo vas vodi voditeljski par, ki ga sestavljata imitator in pevec Tilen Artač in igralka Alenka Marinič, skupaj z občasnima rednima sodelavcema, stand up komikom Admirjem (magistrom) Baltićem, ki bo v Besedi tedna še vedno širil obzorja in meje slovenskega jezika, ter kantavtorjem Robertom Petanom, ki bo novi rubriki (s)HIT Tedna vsak teden postregel z novimi presenečenji iz domačih glasbenih lestvic. Skeče, besede in besedila pripravljata tekstopisec Jernej Celec in TV-multipraktik Igor Bračič, ki bo še vedno skrbel tudi za ažurne preobleke največjih slovenskih glasbenih uspešnic v rubriki Mala terasa.
Nihče zares ne ve, kaj se dogaja, mi se vsaj sprašujemo.
Mornar Martin Eden nekega dne iz pretepa v pristanišču reši Artura, mladeniča iz družine premožnih industrialcev. Arturo Martina v znamenje hvaležnosti povabi k sebi domov, kjer mornar spozna mladeničevo sestro Eleno in se vanjo zaljubi na prvi pogled. Razgledano in omikano dekle Martinu simbolizira družbeni položaj, h kateremu teži tudi sam, zato sklene uresničiti svoje sanje in postati pisatelj. Toda kmalu se pod vplivom starejšega intelektualca Russa Brissendena začne gibati v socialističnih krogih, to pa močno razburi njegovo izbranko.
Originalni naslov: MARTIN EDEN
Leto produkcije: 2019
Država: koprodukcijski film
Žanr: drama
Režija: Pietro Marcello
Scenarij: Maurizio Braucci in Pietro Marcello po romanu Jacka Londona
Igrajo: Luca Marinelli, Jessica Cressy, Denise Sardisco, Vincenzo Nemolato.
FOOD FRAUD / Francija / 2021 / Režija: Bénédicte Delfaut.